Evropa in Slovenija stavita na sonce

Delujte v skladu s svetovnimi in evropskimi smernicami; odločite se za naložbo v solarno energijo v času, ko so zahteve po energijski učinkovitosti in okoljskem ravnanju sestavni del evropskih in slovenskih strateških smernic.

Svetovni trendi energetske varčnosti

V primerjavi z gibanji cen ostalih dobrin, cene energentov rastejo nadpovprečno. Rast cen, skupaj z izzivi podnebnih sprememb in nenehno rastjo števila prebivalcev našega planeta, zaostruje zahteve po energijski učinkovitosti na vseh ravneh. Po vsem, zlasti pa v zahodnem svetu (Evropi in Združenih državah Amerike), so trendi varčnejše rabe energije sestavni del strateških načrtov. Učinki teh usmeritev se kažejo povsod: od pospešenega uveljavljanja učinkovitih gradenj (nizkoenergijske in pasivne stavbe) do snovanja raznoterih varčnih in okolju prijaznejših gospodinjskih aparatov.

Integrirana energetska in okoljska politika EU

Zaradi grožnje podnebnih sprememb je Evropska unija sprejela integrirano energetsko in podnebno (okoljsko) politiko z ambicioznimi cilji, ki naj bi bili doseženi do leta 2020. V tem času naj bi države Evropske unije za najmanj 20 do 30 odstotkov zmanjšale emisije toplogrednih plinov, za 20 odstotkov pa naj bi zmanjšale tudi porabo energije – predvsem s povečevanjem energetske učinkovitosti.

Sprejeta politika naj bi zagotovila tudi, da bi do leta 2020 vsaj 20 odstotkov potrebne energije pridobili iz obnovljivih virov, med katerimi ima sončna energija poseben pomen. Visoko zastavljeni cilji naj bi omogočili večjo stopnjo samooskrbe Evropske unije, ki je danes velika uvoznica električne energije za zagotavljanje energijskih potreb. Predvidevanja kažejo, da bo brez ustreznih in pravočasnih ukrepov delež uvožene električne energije v EU v naslednjih dveh ali treh desetletjih znatno porasel.

Najkasneje do 30. junija 2010 naj bi vse članice Evropske unije pripravile lastne akcijske načrte, kako bodo do leta 2020 zagotovile vsaj 20-odstotno pokrivanje lastnih potreb z energijo iz obnovljivih virov. Ta načrt (RAP – Renewable Action Plans) mora pripraviti tudi Slovenija.

Slovenske spodbude sončnim elektrarnam

V Sloveniji sprejeta Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije je z opredeljenimi subvencijami približala naložbe v sončne elektrarne širšemu krogu investitorjev. Uredba omogoča dve vrsti spodbud za te naložbe:

  • zagotovljen odkup električne energije, proizvedene v sončnih elektrarnah, z zagotovljenimi odkupnimi cenami;
  • finančna pomoč za tekoče poslovanje (obratovalna podpora).

Subvencioniranja in hkrati nižanje cen fotonapetostnih modulov in drugih komponent omogočajo številnejše naložbe v sončne elektrarne in napovedujejo njihovo ekspanzijo do leta 2013.

Slovenski potenciali do leta 2020

Slovenski razvojni načrti predvidevajo, da bi že do leta 2015 lahko postavili sončne elektrarne z zmogljivostjo 500 megavatov kumulativne moči. Tako bi fotonapetostna sončna energija omogočila trajnostni in sonaraven razvoj, obenem pa predvsem v lokalnem okolju pripomogla k razvoju gospodarstva in odpiranju novih delovnih mest.