Šest desetletij Gorenja

V povojnih časih je v vasi Gorenje delovala Špehova kovačija, ki se je po nacionalizaciji leta 1950 preimenovala v Okrajno kovinsko podjetje Gorenje z desetimi zaposlenimi.

Marca 1953 je vodenje podjetja prevzel prvi v vrsti vizionarskih menedžerjev Gorenja, Ivan Atelšek. Zanj ni bilo dovolj bolje delati in uspešneje poslovati, ampak je želel obrtno delavnico razviti v pravo podjetje. Spremenil je organizacijo poslovanja in povečal učinkovitost dela ter izpopolnil izdelke in razširil program proizvodnje. Uspešen je postal program sadnih mlinov, za mlatilnico pa so Gorenju leta 1956 celo priznali patent – prvi korak na poti inovativnosti zaposlenih v Gorenju, ki je do danes prinesla že več kot 150 patentov ter številna priznanja in nagrade za inovativnost.

Naslednja prelomnica v razvoju Gorenja je bila selitev leta 1958, kjer so pričeli s proizvodnjo štedilnikov in peči na trda goriva »Tobi«. Število zaposlenih se je v petih letih povečalo za desetkrat. V tem obdobju so v Gorenju že pričeli delati po nekaterih načelih serijske proizvodnje. Ivan Atelšek se je že takrat zavedal, da brez motiviranih zaposlenih ni uspešnega poslovanja, zato se je v teh letih načrtno gradila pripadnost podjetju. Ljudje so delali udarniško – v svojem prostem času – ter se odpovedovali delu osebnega dohodka, da so z novimi stroji in prostori dosegali večjo učinkovitost, istočasno pa sebi zagotavljali lažje delo.

Pravzaprav letos praznujemo še eno obletnico – petdeset let od selitve v Velenje. Takrat je bil to hitro razvijajoči se rudarski kraj, ki je lahko zagotovil tudi ustrezno širitev in razvoj podjetja Gorenje. Rudnik je imel na razpolago prostore ob starem jašku, želeli pa so zaposliti tudi žene rudarjev. Podjetje se je preimenovalo v Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Primernejši prostori in boljša tehnološka opremljenost, so omogočili širitev proizvodnje še na električne in plinske štedilnike.

S dobro utrjenim položajem na trgih takratne Jugoslavije so začeli pogledovati tudi v svet in leta 1961 je Gorenje na zahtevni nemški trg izvozilo prvih 200 štedilnikov. Visoka kakovost izdelkov je odprla pot tudi v druge države. Zaradi velike konkurence pa je postal zelo pomemben tudi izgled aparatov. Tako se je leta 1963 v Gorenju zaposlil prvi industrijski oblikovalec, sedem let kasneje pa je bil ustanovljen Design center, ki danes deluje kot samostojno podjetje pod imenom Gorenje Design Studio. Design center se je hitro razvijal, oblikovanje je postalo prepoznavna in razločevalna prednost blagovne znamke Gorenje.

Šestdeseta leta pomenijo revolucijo osvobajanja žensk od gospodinjskih opravil, ki jih delno prevzemajo aparati. Prve avtomatske pralne stroje so v Velenju pričeli izdelovati leta 1964. Gorenje je tako postalo prvi ponudnik pralnih strojev v takratni Jugoslaviji in ob svoji dvajsetletnici (1970) so letno proizvedli že več kot 200 tisoč pralnih strojev.

Zaradi večje tehnične zahtevnosti aparatov in vedno večje količine prodanih izdelkov tako na domačem kot tujih trgih, je bila leta 1967 ustanovljena moderno zasnovana in fleksibilna servisna služba. Ta usmeritev v negovanje pristnih odnosov s končnimi kupci se je pokazala kot pravilna in je bila še desetletja eden močnejših argumentov za nakup izdelkov Gorenje.

Ponudba velikih gospodinjskih aparatov pa brez hladilno-zamrzovalne tehnike ni bila popolna. Tržne raziskave so potrdile potrebo po hladilnih aparatih in leta 1968 se je pričela improvizirana proizvodnja kompresorskega hladilnika. Povprečna letna proizvodnja v naslednjih desetih letih je bila 300 tisoč hladilnikov.

Na osnovi široke palete izdelkov je postal Program DOM temeljna razvojna usmeritev Gorenja: začeli so s proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, leto kasneje je bil izdelan prvi televizijski sprejemnik blagovne znamke Körting. Iz obrata Elektronike so prišli na tržišče prvi televizijski aparati Gorenje. Ponudbo je kmalu obogatilo tudi kuhinjsko pohištvo. Večina izdelkov je že bila plod lastne raziskovalne in razvojne dejavnosti, z izvirnimi rešitvami in izboljšavami.

Podjetje je s kapitalom, ki ga je ustvarilo z dobrimi poslovnimi rezultati, začelo pripajati in prevzemati podjetja. Do leta 1978 je število zaposlenih s pridruževanjem podjetij iz cele Jugoslavije naraslo na več kot 20 tisoč. To je bil tudi čas, ko je podjetje začelo vračati zaposlenim svoj dolg: namesto na gradbiščih in v proizvodnih halah so lahko svoj prosti čas preživljali na kulturnih prireditvah in športnih aktivnostih v organizaciji Gorenja. Predan odnos do dela, skrb za izobraževanje, solidarnost, skrb za družbeni standard so ustvarjali posebno kulturo podjetja, katere bistveni del je bila tudi zvestoba Gorenju do upokojitve.

Mednarodna usmeritev podjetja je vodila v širjenje mreže lastnih podjetij v tujini, temu pa je sledila strma rast prodaje. Leta 1972 ustanovljeno prvo predstavništvo na tujem, v Münchnu v Nemčiji, je napovedovalo vse večjo vpetost Gorenja v mednarodno blagovno menjavo.

Če je v sedemdesetih letih rasel predvsem obseg proizvodnje, je za osemdeseta bolj upravljavski, informacijski, procesni, tehnološki in oblikovalski razvoj.  V proizvodnjo so bili uvedeni plinski štedilniki 500, začeli so se proizvajati ventilatorske in večsistemske pečice, vgradne in dvojne pečice ter vgradna kuhališča in vgradni hladilniki. Na trg so bili poslani pralni stroji z 800 do 1000 obratov in nerjavno kadjo. Poprečna letna proizvodnja je bila milijon 650 tisoč velikih gospodinjskih aparatov, leta 1984 pa je bilo izdelanih rekordnih milijon osemsto tisoč.

Dogodki na tleh bivše Jugoslavije v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja so močno vplivali na poslovanje Gorenja. Po razpadu domačega trga se je bilo treba še bolj utrditi na razvitih zahodnih trgih ter iskati priložnost v nastajajočih državah na Vzhodu Evrope. Delež izvoza se je dvignil na več kot 90 odstotkov. Po procesu lastninjenja se je Gorenje leta 1997 preoblikovalo v delniško družbo.

Devetdeseta leta so odprla vrata intenzivnemu tehnološkemu in oblikovalskemu razvoju aparatov. Številne inovacije so zaznamovale razvoj kuhalnih aparatov, začela se je proizvodnja steklokeramičnih kuhališč, leta 1992 pa odzračevalnih sušilnih strojev. Oblikovalsko prelomnico v letu 1997 je predstavljal elektronski pralni stroj Simple&Logical z upravljanjem na dotik. Sledili so kondenzacijski sušilni stroji. Program hladilno-zamrzovalnih aparatov je zaznamovala predvsem skrb za zmanjšanje vplivov na okolje. Gorenje se je uvrstilo med prve proizvajalce, ki so opustili ozonu škodljive pline.

Bela barva ni bila več edina v beli tehniki, pralni stroji so zasijali v elegantni srebrni, prav tako hladilniki, kultni model Oldtimer pa je bilo mogoče dobiti še v nekaterih drugih barvah.

Polstoletni jubilej Gorenja in vstop v novo tisočletje je zaznamovala dizajnska kolekcija Gorenje Pininfarina, s katero so v sodelovanju s svetovno znanim oblikovalskim studiom Pininfarina prvič v panogi ponudili enotno oblikovano družino velikih aparatov, ki je kasneje presegla vsa prodajna pričakovanja.

Gorenjevi hišni oblikovalci so zasnovali linijo Alux ter nove, inovativne generacije pralnih in sušilnih aparatov, hladilno-zamrzovalnih aparatov in kuhalnih aparatov ter nadaljevali s strategijo povezovanja s tujimi zvenečimi oblikovalskimi imeni: svetovno znanim francoskim oblikovalcem mlajše generacije Ora-Ϊtom, hišo Swarovski, ravno pred praznovanjem šestdesetega jubileja pa z newyorško oblikovalsko ikono, Karimom Rashidom.

Začetek novega tisočletja je bilo tudi investicijsko zelo živahno obdobje. Leta 2004 je v Velenju pričel delovati eden najsodobnejših logističnih centrov. V Srbiji so zgradili novo tovarno hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu in tovarno bojlerjev v Stari Pazovi. V Šoštanju je zrasel nov proizvodni kompleks Gorenja za razvoj dejavnost izven osnove dejavnosti. Prevzeli so češko tovarno štedilnikov Mora Moravia in nizozemskega ponudnika gospodinjskih aparatov Atag.

Ambiciozne načrte podjetja je lani okrnila svetovna gospodarska kriza in leto so zaznamovali ukrepi za obstoj in nadaljnji razvoj Gorenja. S profesionalnim pristopom in veliko truda so hitro in odgovorno odreagirali na potrebe trgov, obdržali zaupanje kupcev in okrepili tržne deleže. Prepričani so, da bodo tudi po krizi lahko uspešni le z ohranjanjem visoke ravni inovativnosti in razvojnih aktivnosti. Gorenje namreč ni le blagovna znamka – je stičišče ljudi, ki verjamejo v lastne ustvarjalne moči in imajo jasno vizijo prihodnosti. Za naslednjih 60 let ustvarjalnosti.